|
|
|
|
Sejem zabavne elektronike CES 2010
Prihajajo televizorji 3D in internetne tablice
Za vse, ki se tako ali
drugače resneje ukvarjajo z zabavno elektroniko, se je tudi
letošnje leto začelo v Las Vegasu, na največjem svetovnem sejmu
zabavne elektronike, CES (Consumer Electronics Show). Tokrat so bili
največ pozornosti deležni televizorji 3D, bralniki e-knjig in
prihajajoči mali tablični računalniki.
|
|
|
Televizorji 3D
Če ste morda za hip pomislili, da se bo razvoj televizorjev sedaj, ko
imajo praktično vsi zaslon s polno visoko ločljivostjo, upočasnil, ste
se seveda zmotili. Kajti če lahko sodimo po letošnjem CES-u,
bomo že kmalu morali začeti razmišljati o nakupu televizorja 3D.
Pravzaprav si že sedaj lahko nekatere filme, recimo Coraline, tudi
doma, na kateremkoli televizorju, ogledamo v treh razsežnostih, z
rdeče-zelenimi kartonastimi očali na nosu. A to je le cenen
»ponaredek« prave trirazsežne izkušnje. Televizorji,
ki prihajajo, bodo namreč imeli neprimerno boljšo in
prepričljivejšo trirazsežno sliko, takšno, kot jo lahko
občudujemo v najsodobneje opremljenih kinodvoranah. Brez očal sicer
še vedno ne bo šlo, a ta ne bodo več obarvana, ampak
bodisi pasivna polarizirana ali v najboljši različici
elektronska in sinhronizirana s televizorjem. Pri slednjih bo mogoče
trirazsežno sliko videti tudi v visoki ločljivosti. Televizor bo
izmenično prikazoval slike, namenjene levemu in desnemu očesu,
elektronska očala pa bodo izmenično zatemnjevala levo in desno
stekelce. Vse skupaj se bo seveda dogajalo tako hitro, da tega gledalec
ne bo opazil.
Televizorje, na katerih bomo lahko gledali filme in televizijske oddaje
v 3D, je razstavljala večina največjih izdelovalcev (Sony, Samsung, LG,
Toshiba, Panasonic …), vendar pa so bili z natančnejšimi
podatki o dobavljivosti in cenah še zelo skopi. Prvi modeli naj
bi bili v trgovinah jeseni, cene pa ne bi smele biti bistveno
višje od cen obstoječih modelov v višjih cenovnih
razredih.
Jeseni bi morali biti v trgovinah že tudi prvi predvajalniki, ki bodo
podpirali nedavno dogovorjeni standard za 3D filme na ploščah
blu-ray. V treh razsežnostih bo mogoče gledati tudi televizijske oddaje
in športni kanal ESPN bo že poleti na izbranih mestih po Evropi
in ZDA poskusno prenašal svetovno nogometno prvenstvo iz Južne
Afrike v 3D.
Kakorkoli že, 3D televizija je pred vrati, kako hitro jo bomo gledalci
posvojili, pa bo odvisno od cen, ponudbe vsebin in še česa. Na
teh straneh vas bomo vsekakor sproti obveščali o vsem.
Bralniki e-knjig & mali tablični računalniki
Če bi lahko sodili po številu novih in najavljenih modelov na
CES-u, bi lahko rekli, da bodo letos težko pričakovani preboj končno
doživeli bralniki e-knjig. Zaslone e-ink, ki prepričljivo posnemajo
videz s črnilom potiskanega papirja, očitno delajo s polno paro,
znanih, manj znanih in povsem neznanih izdelovalcev, ki jih vgrajujejo
v bolj ali manj domiselno oblikovane bralnike e-knjig, pa je čedalje
več. Od posebnežev omenimo recimo Alex E-Reader, ki ima pod zaslonom
e-ink še manjši na dotik občutljiv zaslon LCD za pisanje
zapiskov, dodatne informacije in brskanje po spletu.
Zasloni e-ink imajo sicer vrsto prednosti, a tudi nekaj
pomanjkljivosti, med katerimi je najbolj očitna njihova črno-bela
narava. Prikažejo lahko sicer nekaj odtenkov sivin, a marsikdo zelo
pogreša barve, ki bi omogočile normalno prikazovanje e-revij ali
recimo stripov. Asus je zaradi tega predstavil bralnik z barvnim
zaslonom OLED, ki pa bo pravzaprav precej več kot samo bralnik e-knjig
in revij, saj bo z njim mogoče gledati tudi video.
S čimer smo prišli do malih tabličnih računalnikov. Prenosni
računalniki brez tipkovnice, samo z na dotik občutljivim zaslonom,
sicer niso nikakršna novost, saj jih poznamo že več let, a se
doslej nikakor niso uspeli uveljaviti. Zdi se, da je tehnologija končno
dovolj napredovala in da so izdelovalci odkrili formulo, ki bo
premamila kupce. Novi tablični računalniki so manjši od
dosedanjih, z zasloni, velikimi od 15 do 25 centimetrov, njihovi na
dotik občutljivi zasloni pa lahko sočasno sledijo premikom več prstov,
česar tablični računalniki prejšnjih generacij niso zmogli.
Zanje se že uveljavlja tudi novo ime, internetne ali spletne tablice
(internet, web tablet ali tudi slate PC). Značilen predstavnik novega
rodu je na CES-u predstavljeni HP Slate, javna skrivnost pa je, da bo
svoj model te dni predstavil tudi Apple.
Na lasvegaškem sejmu je bilo seveda mogoče videti še
marsikaj, a o novih modelih fotoaparatov in kamer, predvajalnikov
blu-ray, pametnih telefonov, projektorjev, sistemov za domači kino in
kar je pač še naprav zabavne elektronike bomo poročali kdaj
drugič, ko bodo preplavali veliko lužo in si jih bo mogoče od blizu
ogledati tudi pri nas.
Nikolaj
Pečenko
______________________________________________________
Video na telefonu

Danes
ima vsak telefon že tudi fotoaparat, večina izmed njih pa zna ta
fotoaparat uporabiti tudi za snemanje videoposnetkov. Telefoni se pri
tem med sabo precej razlikujejo, zato moramo biti, če nam je pomembno,
da je telefon hkrati tudi zmogljiv žepni kamkorder, že pred nakupom
pozorni na nekatere tehnične značilnosti.
Na prvem mestu velja omeniti dolžino
podprtega videoposnetka. Vsi telefoni ne znajo kar snemati v nedogled,
pa tudi pomnilnika za kakšne daljše videoposnetke nimajo
dovolj. Zato si moramo izbrati telefon, ki ima podporo
pomnilniškim karticam, na katere lahko načeloma posnamemo več ur
videa. Kljub pomnilniškim karticam pa ima večina telefonov tudi
programsko omejitev dolžine videoposnetka – navadno znajo posneti
največ uro neprekinjenega videa.
Seveda ni vseeno, kakšna je ločljivost videoposnetka. Čeprav
imajo telefoni tipala z več milijoni pik, redko pri snemanju
videoposnetkov izkoristijo več kot delček tipala.
Najzmogljivejši modeli znajo danes posneti video s
HDTV-ločljivostjo 720p, medtem ko se bomo pri večini telefonov morali
zadovoljiti z ločljivostjo 640 × 480. Glede na to, da tudi
spletni servisi, kot je Youtube (na katerem se bo, resnici na ljubo,
znašla večina naših videoposnetkov), danes že podpirajo
tudi zapise v HDTV-ločljivosti, je morda koristno odšteti
kakšen evro več za višjo ločljivost.

Format zapisa videa je nekaj, kar večina uporabnikov prezre. Postane pa
pomemben podatek, ko video prenesemo na računalnik za nadaljnjo
obdelavo. Če proizvajalec uporablja katerega od standardnih zapisov, ga
bomo lahko v program za urejanje videa uvozili neposredno. Pri bolj
eksotičnih formatih ali celo lastni rešitvi proizvajalca pa bo
treba video pred obdelavo najprej pretvoriti, kar je dokaj zamudno.
Standard pri zapisovanju videa je 30 slik v sekundi, ki zagotavljajo,
da video teče zvezno in ne preskakuje. Manj zmogljivi modeli ponujajo
zapis z manj slikami v sekundi (navadno 15) ali pa omogočajo 30 slik v
sekundi le pri nižjih ločljivostih. Zmogljivejši modeli pa znajo
še več: nekateri telefoni podpirajo tudi do 120 slik v sekundi,
kar nam omogoča, da iz videa naredimo počasen posnetek.
Na koncu velja omeniti še priključke. Če lahko telefon
priključimo neposredno na TV, je naš žepni snemalnik hkrati tudi
predvajalnik.
Kam s tako posnetim videom? Omenili smo že spletne servise, kot je
Youtube. Na njem so pogosto objavljeni tudi kakšni razpisi in
projekti, ki se jim lahko nadobudni filmar pridruži tudi, če ni
uporabil profesionalne snemalne opreme. Lahko pa se ozremo tudi bliže.
V okviru filmskega festivala Liffe, ki vsako leto poteka v Ljubljani,
na primer že od leta 2007 poteka festival Itak Filmfest. Na njem
tekmujejo filmi, posneti z mobilnim telefonom, na voljo pa so različne
kategorije. Zmagovalni filmi so predvajani v okviru festivala, nagrade
za najboljše pa so mobilni telefoni.
Peter Šepetavc
|
|
Kaj vas
še zanima? Pišite: vikend@delo.si
ali
Vikend,
Dunajska 5, 1509 Ljubljana
|
|
|
|
|
|
|