št. 895 - zabavna elektronika
Vsak teden, cel teden - vsak petek v Delu in vsako soboto v Slovenskih novicah

Sejem zabavne elektronike CES 2010

Prihajajo televizorji 3D in internetne tablice

Za vse, ki se tako ali drugače resneje ukvarjajo z zabavno elektroniko, se je tudi letošnje leto začelo v Las Vegasu, na največjem svetovnem sejmu zabavne elektronike, CES (Consumer Electronics Show). Tokrat so bili največ pozornosti deležni televizorji 3D, bralniki e-knjig in prihajajoči mali tablični računalniki.


Televizorji 3D

Če ste morda za hip pomislili, da se bo razvoj televizorjev sedaj, ko imajo praktično vsi zaslon s polno visoko ločljivostjo, upočasnil, ste se seveda zmotili. Kajti če lahko sodimo po letošnjem CES-u, bomo že kmalu morali začeti razmišljati o nakupu televizorja 3D.
Pravzaprav si že sedaj lahko nekatere filme, recimo Coraline, tudi doma, na kateremkoli televizorju, ogledamo v treh razsežnostih, z rdeče-zelenimi kartonastimi očali na nosu. A to je le cenen »ponaredek« prave trirazsežne izkušnje. Televizorji, ki prihajajo, bodo namreč imeli neprimerno boljšo in prepričljivejšo trirazsežno sliko, takšno, kot jo lahko občudujemo v najsodobneje opremljenih kinodvoranah. Brez očal sicer še vedno ne bo šlo, a ta ne bodo več obarvana, ampak bodisi pasivna polarizirana ali v najboljši različici elektronska in sinhronizirana s televizorjem. Pri slednjih bo mogoče trirazsežno sliko videti tudi v visoki ločljivosti. Televizor bo izmenično prikazoval slike, namenjene levemu in desnemu očesu, elektronska očala pa bodo izmenično zatemnjevala levo in desno stekelce. Vse skupaj se bo seveda dogajalo tako hitro, da tega gledalec ne bo opazil.
Televizorje, na katerih bomo lahko gledali filme in televizijske oddaje v 3D, je razstavljala večina največjih izdelovalcev (Sony, Samsung, LG, Toshiba, Panasonic …), vendar pa so bili z natančnejšimi podatki o dobavljivosti in cenah še zelo skopi. Prvi modeli naj bi bili v trgovinah jeseni, cene pa ne bi smele biti bistveno višje od cen obstoječih modelov v višjih cenovnih razredih.

Jeseni bi morali biti v trgovinah že tudi prvi predvajalniki, ki bodo podpirali nedavno dogovorjeni standard za 3D filme na ploščah blu-ray. V treh razsežnostih bo mogoče gledati tudi televizijske oddaje in športni kanal ESPN bo že poleti na izbranih mestih po Evropi in ZDA poskusno prenašal svetovno nogometno prvenstvo iz Južne Afrike v 3D.
Kakorkoli že, 3D televizija je pred vrati, kako hitro jo bomo gledalci posvojili, pa bo odvisno od cen, ponudbe vsebin in še česa. Na teh straneh vas bomo vsekakor sproti obveščali o vsem.

Bralniki e-knjig & mali tablični računalniki

Če bi lahko sodili po številu novih in najavljenih modelov na CES-u, bi lahko rekli, da bodo letos težko pričakovani preboj končno doživeli bralniki e-knjig. Zaslone e-ink, ki prepričljivo posnemajo videz s črnilom potiskanega papirja, očitno delajo s polno paro, znanih, manj znanih in povsem neznanih izdelovalcev, ki jih vgrajujejo v bolj ali manj domiselno oblikovane bralnike e-knjig, pa je čedalje več. Od posebnežev omenimo recimo Alex E-Reader, ki ima pod zaslonom e-ink še manjši na dotik občutljiv zaslon LCD za pisanje zapiskov, dodatne informacije in brskanje po spletu.
Zasloni e-ink imajo sicer vrsto prednosti, a tudi nekaj pomanjkljivosti, med katerimi je najbolj očitna njihova črno-bela narava. Prikažejo lahko sicer nekaj odtenkov sivin, a marsikdo zelo pogreša barve, ki bi omogočile normalno prikazovanje e-revij ali recimo stripov. Asus je zaradi tega predstavil bralnik z barvnim zaslonom OLED, ki pa bo pravzaprav precej več kot samo bralnik e-knjig in revij, saj bo z njim mogoče gledati tudi video.

S čimer smo prišli do malih tabličnih računalnikov. Prenosni računalniki brez tipkovnice, samo z na dotik občutljivim zaslonom, sicer niso nikakršna novost, saj jih poznamo že več let, a se doslej nikakor niso uspeli uveljaviti. Zdi se, da je tehnologija končno dovolj napredovala in da so izdelovalci odkrili formulo, ki bo premamila kupce. Novi tablični računalniki so manjši od dosedanjih, z zasloni, velikimi od 15 do 25 centimetrov, njihovi na dotik občutljivi zasloni pa lahko sočasno sledijo premikom več prstov, česar tablični računalniki prejšnjih generacij niso zmogli. Zanje se že uveljavlja tudi novo ime, internetne ali spletne tablice (internet, web tablet ali tudi slate PC). Značilen predstavnik novega rodu je na CES-u predstavljeni HP Slate, javna skrivnost pa je, da bo svoj model te dni predstavil tudi Apple.

Na lasvegaškem sejmu je bilo seveda mogoče videti še marsikaj, a o novih modelih fotoaparatov in kamer, predvajalnikov blu-ray, pametnih telefonov, projektorjev, sistemov za domači kino in kar je pač še naprav zabavne elektronike bomo poročali kdaj drugič, ko bodo preplavali veliko lužo in si jih bo mogoče od blizu ogledati tudi pri nas.


Nikolaj Pečenko

______________________________________________________

Video na telefonu


Danes ima vsak telefon že tudi fotoaparat, večina izmed njih pa zna ta fotoaparat uporabiti tudi za snemanje videoposnetkov. Telefoni se pri tem med sabo precej razlikujejo, zato moramo biti, če nam je pomembno, da je telefon hkrati tudi zmogljiv žepni kamkorder, že pred nakupom pozorni na nekatere tehnične značilnosti.

Na prvem mestu velja omeniti dolžino podprtega videoposnetka. Vsi telefoni ne znajo kar snemati v nedogled, pa tudi pomnilnika za kakšne daljše videoposnetke nimajo dovolj. Zato si moramo izbrati telefon, ki ima podporo pomnilniškim karticam, na katere lahko načeloma posnamemo več ur videa. Kljub pomnilniškim karticam pa ima večina telefonov tudi programsko omejitev dolžine videoposnetka – navadno znajo posneti največ uro neprekinjenega videa.

Seveda ni vseeno, kakšna je ločljivost videoposnetka. Čeprav imajo telefoni tipala z več milijoni pik, redko pri snemanju videoposnetkov izkoristijo več kot delček tipala. Najzmogljivejši modeli znajo danes posneti video s HDTV-ločljivostjo 720p, medtem ko se bomo pri večini telefonov morali zadovoljiti z ločljivostjo 640 × 480. Glede na to, da tudi spletni servisi, kot je Youtube (na katerem se bo, resnici na ljubo, znašla večina naših videoposnetkov), danes že podpirajo tudi zapise v HDTV-ločljivosti, je morda koristno odšteti kakšen evro več za višjo ločljivost.


Format zapisa videa je nekaj, kar večina uporabnikov prezre. Postane pa pomemben podatek, ko video prenesemo na računalnik za nadaljnjo obdelavo. Če proizvajalec uporablja katerega od standardnih zapisov, ga bomo lahko v program za urejanje videa uvozili neposredno. Pri bolj eksotičnih formatih ali celo lastni rešitvi proizvajalca pa bo treba video pred obdelavo najprej pretvoriti, kar je dokaj zamudno.

Standard pri zapisovanju videa je 30 slik v sekundi, ki zagotavljajo, da video teče zvezno in ne preskakuje. Manj zmogljivi modeli ponujajo zapis z manj slikami v sekundi (navadno 15) ali pa omogočajo 30 slik v sekundi le pri nižjih ločljivostih. Zmogljivejši modeli pa znajo še več: nekateri telefoni podpirajo tudi do 120 slik v sekundi, kar nam omogoča, da iz videa naredimo počasen posnetek.

Na koncu velja omeniti še priključke. Če lahko telefon priključimo neposredno na TV, je naš žepni snemalnik hkrati tudi predvajalnik.

Kam s tako posnetim videom? Omenili smo že spletne servise, kot je Youtube. Na njem so pogosto objavljeni tudi kakšni razpisi in projekti, ki se jim lahko nadobudni filmar pridruži tudi, če ni uporabil profesionalne snemalne opreme. Lahko pa se ozremo tudi bliže. V okviru filmskega festivala Liffe, ki vsako leto poteka v Ljubljani, na primer že od leta 2007 poteka festival Itak Filmfest. Na njem tekmujejo filmi, posneti z mobilnim telefonom, na voljo pa so različne kategorije. Zmagovalni filmi so predvajani v okviru festivala, nagrade za najboljše pa so mobilni telefoni.

Peter Šepetavc

Kaj vas še zanima? Pišite: vikend@delo.si ali

Vikend, Dunajska 5, 1509 Ljubljana
Vikend | Delo | Kometar strani